ponedeljek, 14. januar 2008

Kam se svet vrti?

RADAR 2008 - Januar št. 352

Borut Pust – KAM SE VRTI PLANET

Radar je krasna revija, bleščeča v svoji spodobnosti, en redkih simbolov narodne pojavnosti, ki s svojo skorajda tridesetletno tradicijo dokazuje, da tudi Slovenci premoremo zadovoljiv standard pismenosti, da smo sposobni izdaje kvalitetnega in poučnega branja. Pa vendar…..
Revija RADAR vse bolj in bolj tone in tone v vrtincu globalnega razkrajanja, ki ni več nacionalen in objektiven. Teme, ki dobivajo zeleno luč za objavo v reviji se oddaljujejo od tega kar bi nam g. Cankar priporočal v branje navadnim ljudem. Nekaj podobnega kot če bi opazovali parjenje med gospodično mladinsko knjigo in gospodom readers digest – om.
Pa vendar ( tukaj mislim predvsem gospoda Boruta Pusta) so v naši deželi postali preroki ljudje, ki jim je ljubše prevajanje globalnega stvarjenja kot pretresanje navadne ljudske logike. Članek objavljen v zadnjem RADAR-ju je eden tistih, ki naravno sposobne in ustvarjalne tvorce slovenskega populizma enači s prenapeteži onkraj velike luže in skuša predstavo njihovega sveta vnesti na naš jedilni program. OPSALA….Borut ….Nobelova nagrada Al Goru in ¨brezmadežni¨ organizaciji IPCC ni ustanavljanje neke nove cerkve, ki bi v naš razduhovljen narod prinašal stanoviten red.
Borut nam želi zagotoviti, da je naših nadaljnjih 50 let pogojenih s poslavljanjem od civilizacije, ki so jo ustvarjali naši pradedje tisoče let.
Zato ponujam vsem bralcem Radarja nekaj tistega kar vam je Borut zamolčal v svojem članku.
Med opevanjem Al Gora in organizacije IPCC vam je Borut pozabil povedati, da so vsi nobelovci sponzorirani iz združenega nacionalnega sklada, ki promovira rabo in uporabo novih virov energij. Borut pravi, da so biogoriva goriva prihodnosti (tudi Al Gore misli tako)…pa vendar biogoriva ne zmanjšajo misije toplogrednih izpustov v zrak. Nasprotno! Povečajo agresivnost rabe zemljišč v kmetijstvu, ki so tako ali tako največji onesnaževalci podtalnice in izpusta metana v ozračje.
Občudujem Borutovo zmožnost prenašanja podatkov s svetovnega spleta, a hkrati ugotavljam, da je do informacij selektiven. V članku celo ugotovi (to je vsega ena odvisna poved), da je poleg človeškega faktorja na tem planetu, še en faktor(katerega se ga sploh ne dotakne), ki hudo pregreva našo atmosfero in sicer povečana aktivnost sonca. V svoji srenji IPCC znanstvenikov nihče od njih ne pove, da se je temperatura na površini vseh planetov v našem osončju v zadnjih tridesetih letih zvišala toliko kot na zemlji. Na primer na marsu za celo stopinjo – več kot na zemlji….Verjetno bo Borut postregel z dokazi, da smo tudi na marsu s svojimi misijami toliko pregreli ozračje, da tudi tam izumirajo živalske vrste.
Vse to se najde na internetu.
Borutov članek bi lahko bil tudi uvod v armagedon. Pa le ni vse tako črno kot prikazuje on.
Al Gorov boj je opletanje ujete ribe, ki mu v porazu z Bushem ne ostane drugega kot promocija rabe alternativnih virov goriv. In tu je Al Gore zavohal keš.
Planet zemlja je ovit v sistem nenehnih gibanj površinskih temperaturnih sprememb. Klimatologi jih imenujejo sinusoidne ali ciklične temperaturne spremembe, ki v veliki meri odločajo o tem kakšen klimatski pas nam trenutno pripada. Ledena doba ima veliki ciklični obhod. Letni ciklus ima mali ciklični obhod. To vedo osnovnošolci!!!!!
Rezultanta vseh cikličnih obhodov na planetu podaja stvarno pasovno temperaturo – ki raste ali pada…..smo pač v terminu rasti te temperature……
Zanima me …..če bi bili v obdobju kjer je v trendu padec globalne temperature….bi mar Borut tudi vztrajno trdil, da je krivec za upad planetarne temperature izpust termogrednega plina?
Borut postreže z maso nekih pomembnih in manj pomembnih statističnih številk…..npr o izpustu toplogrednih plinih, ki jih izpustimo ljudje….zanima me če ta vsevedni Borut ve, da tudi planet zemlja in narava sama v atmosfero izpuščata znaten delež teh plinov. No teh podatkov ne pokaže…..Vse kar pove je to, da v zadnjih 650.000 letih toplogrednih plinov še ni bilo v atmosferi……Halo…..kaj pa je 650.000 let za zemljo?????
Pa ti veš Borut, da potrebuješ samo dober vulkanski izbruh pa ti pomete tisto teorijo, ki je sploh nisi podal sam….pa tudi Al Gore ne!
En pošten vulkanski izbruh bi ti razblinil sanje o termo….vpletenosti….nas vseh….
To, da slepo slediš nekim višjim zahodnim idealom, ni več noben misterij mar ne. Tvoja uporabnost bi bila nedvomno večja če bi ljudem svetoval kako se lahko s svojo mizerno mezdo prebijejo čez mesec ne pa da jih strašiš z velikopoteznimi neumnostmi globalnega razmišljanja. Komu mar če bo morje ki mu danes sega do kolen čez petdeset let segala do popka. Kdo bo nastradal če se morska gladina naraste 2 mm na leto. Vsak bo ušel pred rušilnim valom v hrib.
Pa četudi nam je usojeno, da 2050 nekaterih otokov nebo več, ti zagotavljam, da bodo nastali novi…..morda jih bo še več.
Moderna sociologija trdi, da se je človeštvo v kritičnih trenutkih vedno samo postavilo na noge in da je tudi v najbolj prvinskih trenutkih našlo izhod pred pogubljenjem….kakšen scenarij ponujaš Borut, da mu tokrat ne bo uspelo?????
Nek konec odstavka zaključuješ ali pa začenjaš IZGINJALE BODO CELINE……
……HALO Borut…..na katerem planetu pa ti živiš…..Naj te bo sram, da s svojo paranoidno osebnostjo plašiš nekoga, ki morda ne živi tako ležerno kot ti.
Končno smo prišli do spoznanja, da vseh tegob, ki pestijo modernega človeka le ni kriv človek sam in da civilizaciji in novim spoznanjem navkljub morda kljubuje neko povečano delovanje sonca.
In če bi prišli danes do lastnika tovarne ali neke naftne vrtine in mu zažugali, da s svojim toplogrednim izpustom ogroža človeštvo, bi lastnik zahteval dokaz. Ja Borut dokaz. V svojem revolucionarnem članku pozabiš na najpomembnejši člen – bralcu ne ponudiš dokaza….
Vse tiste tvoje številke, ki jih ponujaš v članku so nepomembne ker jih ne zmoreš združiti v celoto…..si podoben srednjeveškemu trgovcu s sumljivimi relikvijami ….o katerih je že vsak nekaj slišal….pa vendar je kupna moč tvojih kosti nična, saj ne ponujaš nobenega dokaza….

Tudi sama verjamem, da z naravo ne ravnamo najbolje….in tudi narava sama z nami ne ravna najbolje….Za razliko od Boruta pa mislim (sicer pa Borutove misli v članku niti ni bilo), da stanje na našem planetu niti in tako slabo, kakor nas on sam hoče napeljati v svojem dvorjenju Al Goru.

Madam odgovorna urednica pa bi tudi lahko izbrala malo manj populistične in predvsem malo manj proameriške tekstopisce, ki v naš pisni teritorij pač ne sodijo….pa dejte to enkrat že razumet!!!!

In planet se vrti tako kot se je vedno in kot se bo vedno….in planet ve, da mu je čas štet in planet ve, da na njem živijo hudo gizdava bitja, ki so zagledana v svojo minljivo večnost in bodo po večnosti modrovanja na naposled le ugotovila, da so hitreje minljiva kot vse kar je lazilo po njem…..tako jaz……tako tudi ti Borut….kot tudi ti Radar…….

petek, 20. julij 2007

Mišja demokracija

Slepe miši plešejo svatben ples. Danes so združile v zakonski stan kaos in laž. Okoli smrčka jim letijo mesarske muhe, šepetajo nežne besede iz ust pa kaplja grezna voda.
Na mizerno muzikalijo tacajo vsaka v svojem ritmu in stokajo polglasno s čebulnim zadahom – kako jim je lepo. Vzele so si kruha in iger in druga na drugo pazijo, da ne spregledajo. Z oteklimi nožicami gazijo po nožicah drugih in nobene nič ne boli. Ljubijo se po neljubljivih telesnih hibah in hropejo v mišjem zanosu. Z ukrivljenimi brčicami drezajo druga drugi v nosnice in se delajo, da jih ne ščegeta. Ponavljajo izreke velike mišice in si grejejo ročice na lažljivi sapi.
Vrhovna miš nazadnje dvigne krempelj. Z njim glasbenikom poda znak naj pospešujejo ritem plesnega karnevala. Kobacanje in prekopicevanje slepih miši na plesišču nažene muhe na lestenec kjer bodo v miru čakale na boljše trenutke.
Grezna voda zdaj v curku zaliva pod. Slepe miši se opotekajo in prevračajo druga po drugi. Ultimativna besneča se igra odpira hladilnike založene s suhim mesom. Miši cvilijo v pesmi nore svadbe. V zanosu čutijo vse manj in manj. Njihove male nožice pokajo pod težo plesnih korakov, a nobene nič ne boli. Vse ječijo v slastnem stoku od užitka ugrizov v telesne hibe. Velike miši vohljajo rinček poglavarjeve zadnijce v želji, da s tem postanejo še večje – še bolj slepe.
In na koncu vse lepo….slepe miši obležijo….Muzikantje pobirajo žepnino in muhe srebajo mišje sokove in plazmo iz odprtih ran. Jutranji žarki svetijo v plesno halo, svetlobe ne zaznava nihče. Bela miška uide na plano, da lahko odpre oči, zazna prelep dan.

Blog je posvečen vsem, ki brez čutil zaznavajo svoj vsakdanji dan. Vsem, ki slepo verjamejo v iluzije tega sveta in v svoji vzvišenosti zapirajo oči pred svetlobo dneva.

ANNA

ponedeljek, 16. julij 2007

ZATON IMPERIJA

ZDA, USA , smrt poslednjega cesarstva ali en hudo raztresen blog.

Oprostite moji zli nameri, ki je splošna in vseslovenska, da pokukam k sosedom in jih pošinfam kako slabo urejajo svoj grob ali kako jim zaudarja iz kanalizacije. Ampak, sem Slovenka in ne morem iz svoje kože! Uglajena tercialnost mi veleva, da umijem svoj obraz in hkrati packam po obrazu bližnjega. Vam je to kaj znano? Rada imam zgodovino in upam, da me bodo na filofaksu tudi sprejeli kot brucko. Hm, smer zgodovina? Seveda! Novejša zgodovina mi mori….vsaj tista, ki se nadaljuje po francoski revoluciji in Napoleonovih osebnih vandranjih po Evropi, vse dalje od začetka devetnajstega…… Nasprotno pa mi je vse kar je starejšega roka – vse tisto kar je po letih oddaljeno vse dalj in dalj, bolj blizu in precej ljubše. Aleksander Veliki…..OH…..ikona gratia….mišičasti žrebec….veliki lovec….ljubimec….apolon…..številka sedem tarota….bla,bla…Kje ste danes moški njegovega kova…..ležeči pod cipresami seveda……vred z vašimi pokojnimi generali.
Lizimah, pa Ptolomej in Keraunos s svojo stotnijo podivjanih slonov, ki gazijo po urejenih vrstah grških falang……Whatever, zašla sem….V bistvu niti ne. V tistih časih se je zbujalo na evropskih tleh nekaj pomembnega in usodno prevratnega – RIMSKO CESARSTVO
Kul.
Joj, če bom tako tvezila bo predolgo trajalo…in kdo bo sploh bral ta švic anyway?
O.K. – Rimsko cesarstvo…združba plemenskih cist – provinc, vodenih s strani rimskega senata, upravičenih z dekreti cesarja Justinjana (pravniki ga radi omenjajo kot zaploditelja rimskega prava), stok ali kloaka današnje proevropske sociale. Nazadnje simbol skorumpirane, razvratne in sprijene družbe – epski norec in cesar-pesnik NERON zaradi pesniškega navdiha zažge Rim – HALO! ………bla…..bla……..evo pa smo pri Bushu…..končno……sorry, nisem mogla brez tega. Že tako sem preveč izpustila.
Ja, Bush. Odrešenik ubogih duš. Po dvanajstih firmah, ki jih je vodil (vse gredo v stečaj),
malemu podjetniku Georgu, očka ponudi v opravljanje še trinajsto firmo – veliko ameriško cesarstvo. George W. Bush zajebe še to.

Kot pri rimskem cesarstvu se tudi pri ameriškem pojavijo enaki simptomi. Denar se razdeli v roke elite. Korupcija postane igra patricijev- yapijev. Mali bogovi se delajo kot, da verjamejo v boga. Barbari – mehičani, portoričani in latinosi, vdirajo skozi široke pore cesarskih mej…sužnji garajo cele dneve za pest riža…nimajo državljanstva, temeljnih svoboščin…njihova vojska zgublja bitke daleč od urbanega sveta…ha in nenazadnje imperialni simboli so zgoreli…..pa smo pri Neronu…..pobebljenemu cesarju, ki v legendi igra na liro in išče pesniški navdih, med tem, ko mu plameni požirajo mesto…epsko, hudo epsko, hudo simbolno…...mar nam ni to vse tako jebeno blizu?
Kdor danes opeva Ameriški sen mu je blizu nekrofilija, saj opeva nekaj kar je od Reaganovih časov skrajno smrdljiva in nagnita zadeva. Amerika postaja arheološko najdišče za nove rodove iskalcev izginulih cesarstev, ki so živeli na starih celinah z izjemo ene – Kolumbove..
Še en imperij bije poslednjo bitko z zobom časa, ki ga je že oglodal do kosti. V dinozavrovi okameneli stopinji si poslednji cesar pere roke s krvjo zatiranih mučenikov.

Ma, hotela sem napisati boljše, krajše, razumljivejše in seveda polnejše. Pa mi ni ratal. JBG
Amerika je zagotovo tema kamor se bom še vedno z veseljem vračala. Povedala sem že, da me srčno privlačijo antični miti in legende in ZDA so prav gotovo ena izmed njih.

AND GOOD BYE AMERICA WHEREVER YOU ARE…….

Upam, da mi ne boste preveč zamerili ker sem napisala tako raztresen blog…ipak sem blond
Bye - ANNA

četrtek, 12. julij 2007

Geniji?

Ko sem med ogledom Masade v Sakkari vprašala vodičko, kdo je zgodnje Egipčane učil gradnje tako veličastnih zgradb kot so piramide, mi je po kratkotrajnem premisleku zvedavo odgovorila, da so bili geniji. Aha. Nomadsko, nepismeno in napol golo ljudstvo, ki je na boso, brodilo po močvirju, bežalo pred požrešnimi aligatorji in krvoločnimi levi, nabiralo lešnike in gobice, teklo za divjimi svinjami in lovilo muhe, je nekega dne evolviralo v genije. Ne dolgo za tem je že pisalo na papirus, opazovalo zvezde, plemenskim starešinam postavljalo pošastne nagrobnike, furalo belo, plulo po oceanih …… Ja, meni pa je ime Robert de Niro….
Mnogo let kasneje! Fenomen SIDDHARTA. Krasna muzika. Super Besedila. Oboje se lepo zliva v družno simfonijo. Tako popolno, da meji na magijo. Zopet mi v glavi odzvanjajo znana vprašanja. Kateri mag jim vpihuje mano? Kdo stoji za njimi? Kdo jih uči mojstrstva ustvarjanja? V pragozdu misli, ki se mi v glavi porajajo, se cedi esenca starodavnega izročila. Odgovor, ki je na dlani kot kapljica čudeža v Baltazarjevi epruvetki. Da , oni so geniji. Še včeraj so viseli na šolskem dvorišču, srkali vonj topila iz vrečke, kot zajčki skakljali za najstnimi brhkicami, danes pa……
Da, da. Silhueta v ogledalu me spominja na znanega igralca……le kdo bi lahko to bil..Anna

torek, 10. julij 2007

Poletne sanje

Hodim po cesti, mimo mene bežijo postave podobne lutkam, na glavi imajo nameščenih ducat mask in nihče ne ve katera je prava. Mimo mene bezljajo šahovske figure, skačejo po namišljenih črno – belih poljih, iščejo svoj korak, strmijo v bled dan in ne vidijo kam stopajo. Vsak v svojem ustaljenem ritmu hiti, kot, da ve kaj je njegova pot, kot, da ve kam je namenjen. Vsak ima svoj navidezen začetek in uravnotežen konec. Vsak je prepričan v svoj prav in sleherni od njih vihra na svoji umerjeni višini. Za vse se zdi, da točno vedo kje so, in kam potujejo. Modro bi bilo oceniti to življenje, kot resnično, prvo in dokončno. Pa vendarle ni tako!Ta svet res deluje kot sinteza izpolnjenega, kot da je vse na svojem mestu in nič ne kaže na to, da bi bilo kaj narobe –mar ne? Kaj si človek? Pa kam greš. Si mar res človek? Daj no ustavi se že enkrat, za hip in vprašaj , kaj sem sanjal kot otrok. Sem se mar znašel na pravi cesti, mar se zgolj ne opotekam po brezpotju sence tujih interesov! Mar diham svoj zrak ali le izdihan eter tujih sanj.Vsi ljubimo in utripljemo življenja dah. Pa je mar res tako, mar nismo naslovni junaki v sanjah tujih opazovalcev.In mine, in izgine. In poletno sonce greje kri srca mesa. In je dan, luč in toplo in v toplih dnevih prižigamo luč in sonce v srcu.In je morje in je sonce. In je vse lepo. In vse lepo kar je okoli mene me sili, da mislim kako lepo je biti tu. Mar je to prav? Mar niso lepi dnevi dani v znak pozabljanju temu, da nam je bilo nekoč hudo in težko. Mar niso vse le lepe sanje, da z njimi pozabimo kako temno je to vesolje.

Margina in Morbida

Rompompom, bum, tresk, hrsk. Tresla se je gora in rodila se je miš. Sprejemali so zakon in ostal je le dim. Družba je spoznala za krive vse, ki podležejo slastni čarobnosti srkanja tobačnega dimčka in jih nagnala na rob same sebe. V margino, na fekalijo.In zdaj so na vrsti še strastni holesterol džankiji, trebuhopolnilci in ljubitelji vsega okusnega in neokusnega, ki diši po cvrtju in pečenju.In potem bodo na vrsti še adrenalin džankiji, strastni raftarji , bungee skakači, vzpenjalci in padalci, akrobati in cirkusanti.Nazadnje bomo vsi razslojeni. Potisnjeni vsak na svoj rob te družbe. V sredi bodo ostali le lepi, bogati, vplivni in pomembni. Mi z roba jim bomo služili kot robčki s katerimi si bodo brisali znoj svojih dišečih nog in fekalne ostanke svojih zadnjic.Ob večernem ognju bomo skupaj kramljali kateri pomembnež si je z nami obrisal rit.Rompompom, bum, stresk, hrsk, drisk. Tresla se bo zadnjica pomembnežem, a rodilo se ne bo nič, saj med njimi ne bo več nas. Nas, katere bodo lahko kradli in goljufali, nam v obraz lepe besede šepetali in hkrati z slabotnimi ročicami po denarnici orali.Spopad med tradicijo in novimi idejami ali ustaviti vojne ali nahraniti lačne ali naseliti mars………..ali ustaviti kajenje….. Vse te prazne fraze so le pesek v oči, da zastremo pogled, da v jasnem vremenu vidimo le oblačno nebo, da strmimo v resnico a vidimo le laži.Rompompom, bum, tresk, hrsk, drisk, stisk. In že nove horde ljudi rinejo vplivnim v zadnjico, že čuješ lomljenje ramenskih sklepov, ko potujejo rektalno navzgor. Za seboj puščajo še zadnje molekule svojega dostojanjstva……pa…..pa in že jih ni več.

ZRCALO

….sključena ležim. Medla svetloba pronica skozi reže žaluzije v prostor. Blede podobe se izmenjujejo na ekranu. Tišina. Vstopiš, me vzameš, odideš. Zvečer isto.Ne gledaš, strmiš predse, ne vidiš. Muhe preletavajo prostor, sedajo na mokro kožo, srkajo pot. Ti ne čutiš ničesar. Prestavljaš togo telo. Tipaš, ničesar ne zaznavaš. Včeraj. Danes. Jutri. Vedno isto. Noč je. Mrtvilo. Iz bližnjega parka slišim nerazločno petje lokalnih pijančkov, ob polnoči zvon cerkvenega stolpa. Vstopiš, me vzameš, odideš. Pride še komar. Tanko poje v svojem vampirskem letu mimo ušesa. Utihne. Zabode. Pije. Čakam, da odleti naprej. Mlada luna me boža z odsevom po nosu, suši pot z mojega obraza. Padam v spanec. Čutim kako mi drevenijo prsti. Zopet vstopiš. Gledaš me in tipaš. Čutiš me in vidiš. Besniva v ritmu naslade. Živ si, ko bi le vedno bil tak.Gorki jutranji žarki predramijo moje okorelo telo. Muhe brencljajo svoj jutranji let.Soncu obrnem hrbet. Odeja zdrsne s kože. Vstopiš, me vzameš, odideš. Tavaš brez ciljev in želja. Umiraš pred mojimi očmi. S suhimi ustnicami strmim skozi tebe v steno. Tudi sama postajam takšna kot ti.Sključena ležim. Medla svetloba…..